Slez je zelnata trajnica, ki raste v obliki grma. Doseže 70 – 180 cm višine. Steblo je rahlo dlakavo. Listi so dlakavi, sivozelene barve, deljeni na tri do pet krp. Listni rob je nazobčan. V spodnjem delu rastline so večji, v zgornjem delu pa manjši. Cvetovi so beli do svetlo rožnati in rastejo v zalistnikih na koncu vej in poganjkov. Cvetovi so v premeru veliki od 2,5 cm do 4 cm. Seme je svetlo rjave barve s premerom nekaj milimetrov. Korenina je mesnata, močno razraščena z glavno in stranskimi koreninami. Notranjost korenine je smetanaste barve.
Slez ali ajbiš
Althaea officinalis L.
Lastnosti:
Čas cvetenja:
Višina:
Prezimnost:
Tla:
Rastišče:
Uporabni deli:
Uporabnost:
od julija do avgusta
Višina:
od 70 do 180 cm
Prezimnost:
prezimno trdna trajnica
Tla:
globoka, dobro propustna tla
Rastišče:
sončno do polsenčno
Uporabni deli:
listi, cvetovi, korenine
Uporabnost:
Slez vsebuje veliko sluzi, zato ga uporabljamo za pomiritev kašlja, pri vnetjih dihal, sluznice prebavil in izločal. Uporablja se tudi za grgranje pri vnetju ustne votline.
Cena:
3,65€
Slez je nezahtevna trajnica. Raste na globokih tleh. Ljubi vlago, ne prenese pa zastajanje vlage in tople lege.
Razmnožujemo ga s semenom ali z deljenjem korenin. Sadike sleza sadimo na razdaljo 50 cm. Če sadimo z delitvijo korenin, korenine s popki razrežemo in jih posadimo v dobro pripravljeno zemljo.
Glede na to, kaj želimo pridelovati (liste ali korenine), je odvisna tudi razdalja sajenja. Če želimo pridelovati korenine, posadimo 6 rastlin na 1 m2, če pa želimo pridelovati liste in cvetove, posadimo 4 rastline sleza na 1 m2. Nasad zalivamo po potrebi, zlasti v sušnem obdobju.
Slez sadimo tudi kot medonosno rastlino. Uporaben je tudi v suhih cvetličnih šopkih.